Eto bila trudnaia nedelia, daje o4en', no ia...

Eto bila trudnaia nedelia, daje o4en', no ia uje bolee menee privik i poetomu rabotaetsia dostato4no komfortno.

Ponedel'nik. Na4alsia s togo, 4to v gorode, gde mi doljni bili na4at', nikogo iz administracii ne bilo, poetomu mi poexali pomogat' druz'iam v drugoi municipii. No tam mi uvideli, 4to ostal'nie toje 4ego-to jdut. Tut nado skazat', 4to nekotorie municipii prosiat, 4tobi mi issledovali v soprovojdenii 4eloveka iz municipii, to est' svoeobraznogo gida, kotorii pravda nujen nam ne dlia togo, 4tobi dorogu ukazivat', a skoree nabliudat', 4to eto mi tut takoe delaem. Xotia inogda oni bivaiut polezni, pri4em zabavno, oni za vse eto vremia ne p'iut vodu, ni4ego ne ediat i xodiat po etim goram s takoi skorost'iu, 4to oxrenet' mojno. Nu poniatno delo, oni j tut vsiu jizn' proveli, s detstva po etim goram wastaiut, ne to 4to mi, narod iznejennii)). Nu tak vot druz'ia nawi jdali, kogda gid etot otvedet do4ku v wkolu, kotoraia naxoditsia v drugoi municipii). No pomimo etogo u minivena sdulos' koleso i Djon ego dolgo pitalsia zamenit' i u nego daje polu4ilos'). Zatem k nam podowel kakoi-to pacan4ik i skazal, 4to u nego doma est' ku4a interesnix fotok s pamiatnika. On priglasil nas k sebe domoi i uje tam vivalil na stol ku4u vsiakoi keramiki, neskol'ko figurok i td. "4erniak xrenov" srazu podumali vse mi, no okazalos', 4to paren' on neploxoi i gotov sostavit' nam kompaniiu v ka4estve gida. Jdali ostal'nix mi dolgo, v rezul'tate nam dostalsia adskii lentiai i kozel. 4elovek staralsia prisest' v kajdom meste, gde eto bilo tol'ko vozmojno, bolee togo on razgovarivakl s kajdim vstre4nim, i ewe nakupil sebe ogromnii paket jratvi i postoianno ee to4il. Wel on adski medlenno. Dlia sravneniia: on wel s Gaby, ona issledovala verwinu xolma, no tam bila doroga, ei ni4ego ne mewalo, kazalos' bi dvigat'sia vpered. Ia wel namnogo nije i u menia na puti bilo ku4aobrivov i kan'on4ikov, kotorie obxodit' bilo o4 dolgo, poetomu ia ix vse forsiroval, kak mog. S u4etom togo, 4to na moem puti ix vstretilos' wtuk 6 ili 7, to svoi put' ia preodoleval, kazalos' bi, namnogo dol'we. NO kogda ia smotrel na verwinu, to videl, 4to Gaby s gidom idut rovnen'ko so mnoi, kak budto i na moem puti net nikakix pregrad. 4uvak etot adski tormozil, koro4e, a potom Gaby nadoelo jdat' poka on nagovoritsia s kajdim jitelem derevni i ona rewila ne ostanavlivat'sia. Zakon4ilos' vse tem, 4to mi tak i ne znaem ego dal'neiwuiu sud'bu, tak kak v kakoi-to moment on propal i bol'we ne poiavlialsia).

Vtornik. Mi bili bez gida i o4 etomu poradovalis'. Rabotali tam, gde planirovali rabotat' v ponedel'nik. V na4ale dnia mi vzbiralis' na prili4no visokuiu goru, ottuda perewli na xolmiki pomen'we, na nix mi razdelilis' i ia bil s4astliv uznat', 4to moei zada4ei iavliaetsia issledovat' odin malen'kii ru4eek pod nazvaniem Rio Grande. Vot eto bilo kruto! Smotrite al'bom)).

Sreda. Vot tut-to nado kak raz popodrobnee, tak kak eto bil iavno samii sumaswedwii den' nedeli, a to i mesiaca). Mi pripojalovali v tu je derevniu, no k nam za4em-to prikrepili gida, no on okazalsia otli4nim parnem, v otli4ie ot prediduwego debila. Etot 4uvak wel uje so mnoi i stal prosto moei ten'iu, tak kak sledoval bukval'no po piatam. Ia wag, on wag, ia ostanovilsia, on ostanovilsia. Vsiu dorogu on po4ti ni4ego ne govoril, wel bistro, koro4e nikakix problem s nim ne bilo).
Nu a teper' ka marwrutu. S samogo utra nam nado bilo vzbirat'sia na adskuiu goru. Ia s gidom sdelal eto bistree ostal'nix i stal ix tam jdat'. No k svoemu bol'womu udivleniiu ia uvidel, 4to Gaby daje ne na4inala pod'em, ona tipa rewila issledovat' nijniuiu 4ast' gori. Ia ei pozvonil i sprosil kuda dal'we, ona slazala, i mi s
pacan4ikom otpravilis' tuda. Kogda mi podnialis' na goru, to pered nami otkrias' celaia griada verwin, oni vse bili tak ili ina4e soedineni, i kak ia ponial, to imenno po vem etim verwinam mne i nujno bilo soverwit' svoiu legen'kuiu progulku. Takogo ada na samom dele ia ewe ne videl, u nawei komandi u4astok takoi slojnosti bil vpervie. Mi perebralis' s odnoi verwini na druguiu i tol'ko ottuda ia uvidel, 4to bedolaga Stefan tol'ko zabralsia na pervuiu i stal iskat' Gaby. Ia rewil ego podojdat', tak kak esli bi ia dvinulsia, to ego prisutstvie stalo bi besslmislennim, tak kak v takom slu4ae on bi vsegda prixodil na mesta, uje issledovannie mnoi. Mi stali iskat' glazami Gaby, no twetno, nikogo ne bilo vidno s visoti, telefon ee bil vne dostupa, na kriki ona ne otzivalas'. No ia znal, 4to delat' i mi otpravilis' pokoriat' eti adskie gori! Ox, 4to eto bilo! Stoiw na odnoi verwine i smotriw na sleduiuwuiu, kotoraia viwe namnogo i ponimaew, 4to net predela samosoverwenstvovaniiu v etix zemliax. A ewe kru4e, blujdaia sredi kamnei i koliu4ek, vdrug, kak bi mejdu delom uperet'sia v otvesnii sklon visotoi metrov 10-20))). V takix slu4aiax prixodilos' vozvrawatsia nazad i iskat' obxodnoi put'. No  i preodolevali vse eto, ne smotria ni na 4to, vsegda dvigalis' po marwrutu i nikak ne mogli poniat', po4emu Gaby ne stala podnimatsia s nami, ved' ona o4evidno uprostila sebe jizn', plius vsiu dolinu u podnojiia gor ona bi sdelala bistree raza v tri. Odin raz mi ee uvideli, to4nee ona nam signalizirovala zerkal'cem, gde ona naxoditsia. Potom u nas voznik vopros o tom, 4to dal'we i ia rewil pozvonit', na sei raz ona bila v zone dostupa i mi pogovorili. Tut-to i proizowel kakoi-to sboi v ponimanii, no glavnoe, 4to ia ponial iz ee slov, 4to nado sledovat' po verwinam i ne spuskat'sia vniz. A pered nami bil samii ad, eto bila gora, kotoruiu mi videli ewe v samii-samii pervii den' i dlia sebia nazvali ee "lestnica" iz-za togo, 4to na nei izdaleka vidni terrasi, kotorie vpolne veroiatno iavliautsia drevnimi. Vse, 4to mi prowli do etogo ne soderjalo nikakogo materiala voobwe, ni kuska keramiki. Mi, uje absoliutno izmu4ennie, podnimaemsia na "Lestnicu", pri4em s toi storoni, gde net stupenek, v nadejde na to, 4to xotiabi zdes' budet xot' kakoe-to poselenie. Pod'em xuje nekuda, sili otkazivaiut, nogi podkawivaiutsia, voda postepenno zakan4ivsetsia, mi v samom trudnom dne iz vsex, kotorie u nas bili! I vot uda4a, vot voznagrajdenie! Poselenie! Keramika super, sobiraiu krutuiu kollekciiu, idem na verwinu dal'we, vse terrasi drevnie, sto procentov, vse regestriruem, vse otme4aem i fotkaem, kollekciia keramiki vse kru4e i kru4e. Ponimaem, 4to natknulis' na interesnoe poselenie, eto pridaet sil. Piwet Gaby, sprawivaet, gde mi i po4emu tak dolgo. Ia otve4aiu radostno, 4to sait nawli, blin, was s nim zakon4im i spustimsia. Ona ukazivaet mesto, gde budet nas jdat', mi ego s visoti vidim, no dobrat'sia tuda ne prosto. Spuskaemsia sovsem s drugoi storoni, tak kak ina4e nel'zia. Delaem adskii kriuk, sil net sovsem, misli tol'ko o pererive. Vidim xolm, gde nas jdet Gaby, i on v desiatki raz nije tex gor, gde mi bili, no mi ponimaem, 4to ne mojem bol'we, no vse ravno idem. Podnimaemsia koe-kak, ia uje prosto wataius'. Viju Gaby, podxoju k nei i govoriu, 4to vse, nujen pereriv. No 4to govorit mne ona? Net, govorit, ia i tak vas sliwkom dolgo jdala, u nas net vremeni. Vernee ona ne protiv nawego pereriva, no mol ona sama poidet dal'we. Ia na4inaiu zlit'sia i pokazivaiu ei na vse eti verwini, kotorie mi, blin, sdoxli, no prowli, poka ona tut na ravninax naslajdalas'. I tut ona ubivaet menia svoimi sleduiuwimi slovami. Ona govorit, 4to mi tol'ko 4to prowli tot put', kotorii prowla drugaia komanda v na4ale nedeli! I Gaby mne skazala ob etom po telefonu, no ia ne ponial! I poselenie nawe uje naideno i gori vse eti pokoreni i to, 4to Gaby skazala po telefonu ozna4alo, 4to nam nado idti po verwinam o4 bistro ne issleduia ix, tak kak spustit'sia ran'we mi ne smojem, a DO "LESTNICI" budet spusk, i on tam deistvitel'no bil. Iz vsego etogo ia ponial, 4to nado idti dal'we po verwinam... Ne kajdii den' ia s ipanablantami po telefonu-to beseduiu. Ia uje ne xotele pereriva, tak kak ne xotel o5, 4tobi Gaby uwla, a mi ne znali, 4to nam delat'. I zlost', adskaia zlost' stu4ala u menia v viskax! Kak je tak? Po4emu nel'zia bilo srazu skazat'? Ewe togda, kogda vse bili v derevne. Po4emu nel'zia bilo do pod'ema obozna4it' to, 4to nujno, a 4to net. Zlost' pridala mne sil i ostatok dnia ia prowel imenno s etimi silami. Gida nawego ia otpravil v derevniu blije k koncu dnia, vikinul vsiu keramiku, sobrannuiu v dvajdi proidennom poselenii i kogda mi podowli k doroge, 4tobi dojdat'sia Stiva, tol'ko v etot moment ia smog prisest'.
Potom na baze mi vse tixo i mirno viiasnili, vse drug pered drugom izvinilis', kto za neponimanie, kto za nevnimatel'nost', i otnoweniia k koncu dnia bili nalajeni.

4etverg. Bil sku4nii i neinteresnii, gor ne bilo, sil toje, no v celom on bistro prowel.

Piatnica. Obradovala tem, 4to drugie komandi nakopili ogromnoe koli4estvo laboratornoi raboti, poetomu v pole ne viwli. Mi je vse delali v te4enie nedeli i raboti v piatnicu po4ti ne bilo. Igrali v basketbol, ia pomogal drugim komandam s keramikoi, sgoniali v gorod i potom znatno posideli na kuxne za drujeskoi besedoi i iawi4kom pivka))).

Iz Oaxaki Sergey Vepretskii.